PRVI DEL:
Leto 2019 je za veliko ljudskih univerz pomembno leto, saj jih veliko praznuje 60 let obstoja. In prav obdobje od 1959 do 1969 je za ljudske univerze burno. Tiste, ki so obstajale že prej so se preimenovale v delavske univerze, tiste novoustanovljene pa svojo pot začenjale z novo, drugače definirano vlogo in sicer s težjo po profesionalizaciji izobraževanja odraslih in z novo programsko zasnovo. Kako drugačno je bilo pojmovanje prikažeta definiciji iz leta 1954 in iz šolskega leta 1961/62. Prva definicija govori le o poudarjanju izobraževanja članov, druga pa že uvaja nove pojme kot so izobraževalna ustanova, izobraževanje odraslih in za glavno dejavnost omenja seminarje in tečaje.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na močan političen pritisk v tem obdobju. Politično bolj sproščena klima iz druge polovice 60 let, ki je liberalizirala celotno družbo, je dobro vplivala tudi na dejavnost delavskih univerz, saj se začnejo tržno usmerjati in pri oblikovanju programa upoštevati interese svojih slušateljev (tečaji tujih jezikov, strokovno izobraževanje). V 70-ih letih se na področju programske zasnove delavskih univerz zopet zgodijo določene spremembe, pogojene s političnimi spremembami v družbi. V teh razmerah se delavske univerze ponovno usmerijo v izvajanje programov iz družbeno-političnih vsebin.
STE VEDELI?
Nikolaj Grundtvig (1783-1872) je danski teolog, filozof in učitelj, ki velja za očeta ljudskih univerz. Podpiral je izobraževanje odraslih, da bi lahko bili koristni v svojih skupnostih. Prepričan je bil, da se v razredu ne da vsega naučiti in da večino pravega učenja omogoči življenje samo – izobraževanje skozi življenje, izobraževanje za življenje.
Kristina Zupan
Se nadaljuje………